Poklon legendam: Aljoša Žorga
Eden izmed najboljših košarkarjev Cedevite Olimpije vseh časov in član Hrama slovenskih športnih junakov, Aljoša Žorga, v soboto praznuje svoj 76. rojstni dan. Že dejstvo, da lahko Aljošo Žorgo na samem začetku predstavimo kot enega izmed članov nekdaj najboljše reprezentance na svetu, ki je leta 1970 v Ljubljani osvojila naslov svetovnih prvakov, pove dovolj o … Continued
Eden izmed najboljših košarkarjev Cedevite Olimpije vseh časov in član Hrama slovenskih športnih junakov, Aljoša Žorga, v soboto praznuje svoj 76. rojstni dan.
Že dejstvo, da lahko Aljošo Žorgo na samem začetku predstavimo kot enega izmed članov nekdaj najboljše reprezentance na svetu, ki je leta 1970 v Ljubljani osvojila naslov svetovnih prvakov, pove dovolj o tem, za kako velikega košarkarja in človeka gre. Žorga je svoje prve košarkarske korake napravil prav v ljubljanskem klubu, košarkarska pot pa ga je v mlajših letih vodila tudi k mestnim rivalom iz Ilirije. A Olimpija je bila klub, v kateri je 201 centimetrov visoki Ljubljančan, ki prihaja iz Trnovega preživel praktično celotno kariero.
Žorgi je košarko predstavil nihče drug, kot Boris Kristančič, ki je v slovenski in ljubljanski košarki pustil neizbrisen pečat. Pri sedmih letih je Žorga napravil prve košarkarske korake, Kristančič pa ga je, ko ga je opazil na enem izmed zunanjih igrišč, takoj napotil na mladinski trening Olimpije. Sprva je bil Žorga član jugoslovanske mladinske reprezentance, leta 1965 je ekipo vodil legendarni Ranko Žeravica, le pet let kasneje pa je bil del moštva, ki je na noge dvignilo celotno Jugoslavijo in svetovno košarkarsko javnost.
Član jugoslovanske članske reprezentance je bil med letoma 1967 in 1971, v tem času pa je zbral 80 nastopov in v svoje vitrine pospravil tri odličja.
Prav Žorga in Ivo Daneu sta leta 1968 na Olimpijskih igrah v Mexico Cityju postala prva slovenska košarkarja z olimpijsko medaljo. Na finalni tekmi je bila od Jugoslavije, za katero so takrat med drugim zaigrali Krešimir Čosić, Radivoj Korać, Petar Skansi, Damir Šolman, Trajko Rajković in Nikola Plećaš, s 65:50 boljša reprezentanca Združenih držav Amerike. Zagotovo je to le še dodatno motiviralo jugoslovansko reprezentanco, ki je dve leti kasneje na domačem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Sarajevu, Splitu, Karlovcu, Skopju in Ljubljani, prvič v svoji zgodovini osvojila naslov svetovnega prvaka. Žorga je v svojo zbirko medalj leto kasneje, leta 1971, dodal še srebro z evropskega prvenstva, ki je potekalo v Zahodni Nemčiji. Pri vseh uspehih v dresu jugoslovanske reprezentance, je na klopi Jugoslavije kot glavni trener sedel Žeravica.
V ljubljanskem klubu je Aljoša Žorga preživel kar 11 sezon, z Zmaji pa je dosegel devet večjih uspehov. Zanimivo, leta 1974 se je podal tudi v trenerske vode, in štiri mesece deloval v Celju, kjer je med drugim svoje košarkarsko znanje prelival tudi na Zmaga Sagadina, kasneje enega izmed najboljših slovenskih košarkarskih trenerjev vseh časov.
Leta 1977 je Žorga pri še ne dopolnjenih 30 letih košarkarske copate postavil v kot, in se podal v druge vode. Med drugim je vodil tudi ljubljanska Maximarket in Emono, še danes pa ga, ko razmere to seveda dopuščajo, lahko srečamo na številnih domačih tekmah zeleno-oranžne zasedbe.