Začetki KK Olimpija Ljubljana

 

Košarkarski klub Olimpija Ljubljana je bil ustanovljen leta 1946 v okviru študentskega društva Svoboda. Kasneje se je društvo preimenovalo v Enotnost ter še kasneje v AŠK Olimpija. 27. januarja 1955 so košarkarji združili veliko družino študentov in profesorjev ljubljanske univerze v Akademskem športnem društvu Olimpija.

Klub je v tem času trikrat spremenil ime, od leta 1956 do 1960 se je imenoval AŠK Olympia, od leta 1961 do 1966 AŠK Olimpija ter od leta 1967 do 1975 KK Olimpija. V letih 1955 do 1957 je AŠK Olympia prvič osvojila naslov državnega prvaka v nekdanji državi. Svoj velik uspeh je ponovila kar šestkrat v letih 1959, 1961, 1962, 1966 in v sezoni 1969/1970. V tem obdobju dobro mero k prepoznavnosti kluba dodajo tudi košarkarice, ki so se prebile v finale državnega prvenstva.

V teh letih je bil najprepoznavnejši igralec kluba legendarni Ivo Daneu, ki je svojo bogato športno pot končal leta 1970 po svetovnem prvenstvu v Ljubljani, ko je kot kapetan jugoslovanske reprezentance osvojil naslov svetovnega prvaka.

Novejša zgodovina ljubljanskega kluba

 

K imenu Olimpija so kasneje začeli dodajati še imena glavnih pokroviteljev. V tem času je klub opustil vse ženske selekcije in od takrat do danes so se v klubu posvetili zgolj moškim ekipam. Tako se je v letih 1975 do 1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija in Smelt Olimpija od 1985 do 1997. Od leta 1997 dalje je imel klub ime Union Olimpija. Pred začetkom sezone 2017/2018 je klub zamenjal glavnega pokrovitelja in ime, saj je na njegovo mesto prišlo najuspešnejše slovensko podjetje Petrol d.d.. Ob koncu tekmovalne sezone 2018/19 in pred začetkom sezone 2019/20 je prišlo do združitve KK Petrol Olimpija Ljubljana in KK Cedevita Zagreb, zaživel pa je nov klub, po novem znan pod imenom KK Cedevita Olimpija Ljubljana.

Najuspešnejši slovenski košarkarski klub po osamosvojitvi

 

V letih po slovenski osamosvojitvi je sledila nova doba kluba, ki jo zaznamuje predvsem angažiranje prvih tujih igralcev in era največjih klubskih uspehov z osvojitvijo naslova pokalnega prvaka Evrope v sezoni 1993/1994, hkrati pa je KK Olimpija v tem času postal najbolj prepoznaven slovenski košarkarski klub v Evropi in širnem svetu. V sezoni 1996/1997 se je tedanja Smelt Olimpija prebila na turnir četverice Evrolige, kjer je osvojila tretje mesto, ta uspeh pa predstavlja tudi drugi največji mednarodni uspeh kluba.

V samostojni državi je Olimpija osvajala prva mesta tako v državnem kot tudi v pokalnem tekmovanju. Klub je ob začetku novega tisočletja začel tekmovati tudi v Ligi ABA, nadaljevala se je borba v Evroligi in ostalih evropskih tekmovanjih, v domačem prvenstvu in pokalu. Klub je v nekaj prejšnjih sezonah nastopal v evropskem pokalu (EuroCup), v sezoni 2018/19 pa je še drugo sezono zapored nastopal v Košarkarski Ligi prvakov (Basketball Champions League), ki deluje pod okriljem krovne košarkarske organizacije, FIBE.

Svoj pečat v klubu so pustili izredni igralci, nekateri najboljši slovenski in tuji, ki so v svojih karierah bili del Olimpije, so svoje kariere nadgradili z igranjem v največjih klubih v Evropi. Nekateri izbranci so svojo košarkarsko pot nadaljevali tudi v elitni košarkarski druščini, ki jo poznamo pod imenom Liga NBA.

KK Olimpija Ljubljana je s 17 naslovi slovenskega državnega prvaka, 20 naslovi slovenskega pokalnega prvaka in osmimi naslovi slovenskega superpokalnega prvaka najtrofejnejši slovenski košarkarski klub, uspehi na slovenskih in mednarodnih prizoriščih pa so vsekakor prispevali k dejstvu, da je svetovni košarkarski javnosti ime Olimpija najbolj prepoznano ime med vsemi slovenskimi košarkarskimi klubi. Poleg tega pa je na področju nekdanje Jugoslavije, KK Olimpija Ljubljana drugi najtrofejnejši klub po številu naslovov državnega prvaka v nekdanji skupini državi. Pred njo je zgolj beograjska Crvena zvezda. Podatek je pomemben predvsem iz vidika zgodovine, saj je Jugoslavija pred razpadom veljala za evropsko in svetovno košarkarsko velesilo.

Novejša zgodovina Zmajev

 

V sezoni 2018/19 je KK Olimpija Ljubljana zakorakala v novo obdobje, ne le na področju igralskega kadra, ki je bil sestavljen iz mladih in nadarjenih košarkarjev, temveč tudi na področju medijske komunikacije. Obvestila navijačem in podpornikom kluba preko besedilnih sporočil na mobilnih telefonih, kampanje preko elektronske pošte, redna promocija športne opreme, ki si jo je možno zagotoviti v spletni trgovini, druženje z navijači pred domačimi tekmami, in spletni prenosu domačih tekem državnega prvenstva, so le nekatere zadeve, ki so v sezoni 2018/19 krojila dogajanje v ljubljanskem klubu.

Košarkarji ekip mlajših starostnih kategorij so z vrnitvijo ekipe KK Olimpija Ljubljana mladi, ki je v tekmovalni sezoni 2018/19 nastopala v 4. SKL, dobili nov prostor, kjer lahko razvijajo svoje košarkarsko znanje in pridobivajo prepotrebne izkušnje, s katerimi bo kasnejši prehod v konkurenco prvega članskega moštva zagotovo lažji. Ob tem je seveda potrebno omeniti, da se je mladim Zmajem že v prvi sezoni delovanja uspelo prebiti v 3. SKL, kjer je ekipa tudi nastopala v tekmovalni sezoni 2019/20, tu pa bo svoje sodelovanje tudi nadaljevala v sezoni 2020/21.

Združitev KK Petrol Olimpija Ljubljana in KK Cedevita Zagreb v KK Cedevita Olimpija Ljubljana

 

Ob koncu tekmovalne sezone 2018/19, ki je bila za Zmaje sila neuspešna, saj so v Ligi prvakov zabeležili zgolj eno zmago, hkrati pa s šestimi zmagami na 22 tekmah izpadli iz Lige ABA in ostali brez vseh domačih lovorik, pa je v ljubljanskih košarkarskih krogih zavihral nov veter. Napovedana združitev KK Petrol Olimpija Ljubljana in KK Cedevita Zagreb v enotni klub KK Cedevita Olimpija je bila uresničena v ponedeljek, 8. julija, ko sta skupščini obeh klubov potrdili združitev ljubljanskega in zagrebškega kluba. Sedež novo nastalega kluba je v Ljubljani, v vitrinah pa je moč najti trofeje, ki sta jih osvojila tako KK Olimpija Ljubljana, kot tudi KK Cedevita Zagreb.

KK Cedevita Zagreb

 

Začetki Košarkarskega kluba Cedevita Zagreb segajo v leto 1991, ko je bil ustanovljen KK Botinec, klub pa so ustanovili številni košarkarski zaljubljenci. V začetku obstoja se je kolektiv boril v nižjerangiranih hrvaških košarkarskih tekmovanjih, vse do leta 2002, ko se mu je uspelo prebiti v prvo hrvaško košarkarsko ligo. Vodstvo kluba si je takrat zastavilo nove cilje – preboj v evropska tekmovanja in regionalno tekmovanje, obenem pa poslovati odgovorno in klub graditi na varnih temeljih.

V prvo evropsko tekmovanje, Fibin Pokal, se je Zagrebčanom uspelo prebiti v sezoni 2003/04, cilj uvrstitve v Ligo ABA pa so dosegli leta 2009, štiri leta po tem, ko je Atlantic Grupa postala glavni sponzor kluba, in njegovo ime spremenila v KK Cedevita Zagreb.

Vse do združitve s KK Petrol Olimpija Ljubljana leta 2019, je bil KK Cedevita Zagreb paradni konj hrvaške košarke. Med letoma 2014 in 2018 je zagrebški klub petkrat zapored postal hrvaški državni prvak, osvojil je sedem naslovov pokala Krešimirja Ćosića ter dva naslova hrvaškega superpokalnega zmagovalca. Štirikrat so Zagrebčani nastopili v finalu Lige ABA, naslov zmagovalca Superpokala Lige ABA pa osvojili leta 2017.

Leta 2011 je Cedevita v EuroCupu nastopila na finalnem turnirju četverice v Trevisu in tekmovanje sklenila na tretjem mestu. Tri sezone je zagrebški klub nastopal v Evroligi, v sezoni 2015/16 pa si je izboril tudi nastop med 16 najboljšimi moštvi Stare celine.

Nov začetek, novi cilji

 

Dres Cedevite in Olimpije so nosili številni košarkarji, ki so na evropskih in svetovnih košarkarskih prizoriščih pustili svoj neizbrisen pečat. Med drugim so to Vlado Ilievski, Mirza Begić, Damjan Rudež, omeniti pa velja tudi Jusufa Nurkića. V tekmovalni sezoni 2017/18 je Cedevito vodil legendarni Jure Zdovc, ki je s takratno Union Olimpijo napolnil stožensko dvorano in Zmaje vodil med najboljših 16 moštev v evroligaški konkurenci, v sezoni 2018/19 pa se je znova usedel na trenerski stolček takratne Petrol Olimpije.

Prvi glavni trener KK Cedevita Olimpija je postal hrvaški strokovnjak Slaven Rimac. Ljubljanski klub je postal model za novo ero v evropskem in svetovnem košarkarskem prostoru, kjer meje ne obstajajo.

Prvi predsednik KK Cedevita Olimpija je postal Tomaž Berločnik, sicer predsednik uprave podjetja Petrol, d.d., podpredsednik pa je postal Emil Tedeschi, ustanovitelj in lastnik podjetja Atlantic Grupa, d.d.. Prvi direktor kluba je postal Davor Užbinec, športni direktor pa Sani Bečirović.

Glavni cilj novo nastalega kluba je znova postati eden izmed najboljših klubov na področju širše regije in v evropskem košarkarskem prostoru, hkrati pa skrbeti za razvoj in produkcijo mladih ter nadarjenih košarkarjev. KK Cedevita Olimpija bo imela dve razvojni košarkarski jedri – v Ljubljani in v Zagrebu. Medtem, ko se bo v slovenski prestolnici zadržalo razvoj in delo v vseh skupinah in selekcijah, kot do sedaj, bo v Zagrebu sedež kluba KK Cedevita Junior.

V tekmovalni sezoni 2019/20 je KK Cedevita Olimpija nastopal v 7Days EuroCup, Ligi ABA, na Superpokalu Lige ABA, v slovenskem državnem prvenstvu, pokalu in na slovenskem superpokalu. V Evropskem pokalu se Zmajem kljub štirim zmagam v prvem delu sezone ni uspelo prebiti v drugi del tekmovanja, v Ligi ABA pa so bili v boju za preboj v končnico vse do zadnjega. Regionalno tekmovanje je bilo kolo pred koncem rednega dela prekinjeno zaradi pandemije koronavirusa. Enako velja za Ligo Nova KBM, ob tem pa je potrebno omeniti, da so se ljubljanski košarkarji tekmovanju priključili v Ligi za prvaka, in na uvodnih dveh preizkušnjah zabeležili dve zmagi. V Pokalu Spar so Zmaji v finalu klonili proti Koper Primorski.

Zagotovo največji uspeh tekmovalne sezone 2019/20 je preboj do finala Superpokala Lige ABA, obenem pa je potrebno omeniti tudi dejstvo, da so se navijači v večjem številu vrnili v Stožice.

V sezoni 2020/21 Zmaje čakajo preizkušnje v 7Days EuroCupu, Ligi ABA, Ligi Nova KBM, Pokalu Spar in slovenskem Superpokalu. Glavni trener članske ekipe je Jurica Golemac, ki se je na trenerski stolček usedel januarja 2020.

Ivo Daneu ni le legendarni košarkar ljubljanskega kluba, brez težav lahko poleg njegovega imena zapišemo tudi to, da velja za enega izmed najboljših slovenskih, evropskih in svetovnih košarkarjev vseh časov.

Sam sicer ne mara, da ga ljudje imenujejo legenda, saj naj bi to človek postal, ko ni več med živimi, a priznanja in nagrade govorijo zase. Na velikih tekmovanjih je osvojil kar osem medalj. Leta 1970 je pred ljubljanskimi navijači Jugoslaviji priboril prvo zlato medaljo iz svetovnega prvenstva. Tri leta pred tem je z jugoslovansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Urugvaju, kjer je bil med drugim izbran tudi za najkoristnejšega igralca prvenstva, osvojil srebrno medaljo.

V svoji karieri je osvojil toliko nagrad in osvojil toliko prvenstev, da mu zagotovo zavida marsikateri košarkar. A Daneuu je najljubše olimpijsko srebro iz leta 1968 v Mehiki.

Zanimivo je, da Ivova prva ljubezen ni bila košarka. Kot otrok je želel igrati tenis, v otroštvu pa je rad igral tudi nogomet, a ko je na enem izmed treningov pri izvajanju enajstmetrovk prejel žogo v glavi, se je posvetil le oranžnemu usnju. Svojo košarkarsko pot je začel v Mariboru, njegov veliki talent pa ga je po koncu gimnazije leta 1956 vodil v Ljubljano.

S svojo višino 184 cm in izjemno motorično in strelsko sposobnostjo je igral na mestu organizatorja in branilca. Ivo je od rojstva skoraj popolnoma slep na desno oko, navkljub temu je bil pri metu na koš med najboljšimi.

Po maturi se je odločil zaigrati za takratni klub AŠK Olimpija. V Ljubljani že prvo leto postane prvak nekdanje skupne države Jugoslavije. V štirinajstih sezonah igranja za Olimpijo osvoji šest državnih prvenstev. Za jugoslovansko reprezentanco je odigral kar 209 mednarodnih tekem in z njo nastopil na treh olimpijskih igrah, na treh svetovnih in na šestih evropskih prvenstvih.

Svojo košarkarsko pot je leta 1970 sklenil z naslovom državnega prvaka z Zmaji in naslovom svetovnega prvaka z Jugoslavijo. Ljubljana je takrat dihala za košarko, Ivo pa je kot kapetan reprezentance zmagoslavno dvignil pokal za najboljšega na svetu pred domačim občinstvom. Daneu je skoraj celotno prvenstvo zaradi poškodbe mišice na desni nogi spremljal s klopi, a ko je bil čas za to, da jugoslovanska reprezentanca tekmo dobi, je selektor Žeravica vedel, na koga se lahko obrne. Daneu je tako na obračunu z reprezentanco Združenih držav Amerike v igro vstopil v zadnjih minutah in dosegel dva odločilna koša, s katerima je Jugoslaviji zagotovil zlato medaljo.

Zanimivo, Daneu je vedno našel način, kako stopiti na parket. Ustavila ga ni niti višja sila. Tako je v Beogradu na evropskem prvenstvu leta 1951 Ivo na dan tekme zamudil avtobus z igralci, ki naj bi moštvo pripeljal do dvorane. Avtobusa nikjer, tekma pa že čez nekaj ur. Ivo je preprosto priklical taksi, ko pa je taksi ostal v gneči na cesti, pa je Daneu preprosto tekel do dvorane. Ivo je brez ogrevanja stopil v igro.

Prav zanimivo bi bilo videti, kateri od zdajšnjih košarkarjev kateregakoli kluba ali reprezentance, bi danes storil enako.

V skoraj sedmih sezonah, ki jih je Marko Milić preživel v dresu ljubljanskih Zmajev, je Kranjčan postal eden izmed najbolj popularnih slovenskih košarkarjev vseh časov.

Le kdo lahko pozabi številne atraktivne poteze, za katere je v legendarni Hali Tivoli poskrbel Marko Milić, in ki še danes, ob ogledu posnetkov, jemljejo dih. Air Milko, kot se ga je že v igralskih časih prijel vzdevek, pa ni bil le košarkar, še dan danes slavi kot izjemen človek, ki s svojo pozitivno energijo v trenutku napolni prostor, v katerem se nahaja in te nikoli ne pusti ravnodušnega.

Legenda Marka Milića se je začela na kranjskih košarkarskih igriščih, preko Triglava pa ga je pot vodila v Ljubljano, kot prvi slovenski košarkar pa je skočil tudi v Ligo NBA, kjer je najprej nosil dres Phoenis Suns, na naboru severnoameriški lige pa je bil pred tem kot 34. izbor izbran s strani Philadelphie. V Združenih državah Amerike se ga je celo prijel vzdevek Milky Way.

V svoji karieri je igral za številne slovite klube, kot so Fenerbahče, Real Madrid, Fortitudo Bologna, Virtus Bologna, Scavollini Pesaro, v zadnjih letih svoje kariere pa se je preizkusil tudi v Iranu in Kuvajtu. Športno pot je sklenil leta 2015, pri Olimpiji pa so takrat tudi upokojili njegov dres s številko 12.

Naslov slovenskega državnega prvaka je osvojil štirikrat (1995, 1996, 1997, 2008), štirikrat je bil tudi slovenski pokalni prvak (1995, 1997, 2000, 2008). Petkrat je zaigral na slovenski All Star tekmi, in bil dvakrat tudi izbran za najkoristnejšega košarkarja tekme vseh zvezd (1997, 2000). Z madridskim Realom je leta 2007 postal španski državni prvak, leta 2014 pa je z Al Kuwaitom osvojil tudi naslov kuvajtskega državnega prvaka.

V sezoni 1996/97 je bil del moštva takratne Smelt Olimpije, ki je na finalnem turnirju v Rimu evroligaško tekmovanje sklenila na tretjem mestu. Milić je na obračunu za tretje mesto z Asvelom dosegel 17 točk, tekmo pa je zaznamoval tudi z izjemnim zabijanjem v poldrugi minuti srečanja, saj je ‘Air Milko’ s silovitim zabijanjem poskrbel za počeno tablo. Organizatorji so potrebovali več kot 20 minut za njeno zamenjavo.

Ljubljanski in slovenski košarkarski navdušenci, nenazadnje pa tudi športni navdušenci, si bodo Marka Milića prav zagotovo najbolj zapomnili po izjemnem zabijanju na Dnevu slovenske košarke, ko je preskočil avtomobil. Pisalo se je leto 1995, Milič pa je v nabito polnem Tivoliju 4. marca najprej preskočil motor, v finalu tekmovanja v zabijanju pa nato še Hondo CR-X, zabijanje pa je obkrožilo svet.

Še zanimivost: avtomobil je Milko dobil v trajno last, prej pa je moral še opraviti vozniški izpit, saj je bil ob zabijanju star zgolj 17 let.

Torek, 15. marec 1994 bo v zgodovino ljubljanske in slovenske košarke ostal zapisan kot datum, ko je takratna Smelt Olimpija v finalu Pokala Saporta oz. Evropskega pokala z 91:81 premagala Taugres in poskrbela za takrat največji uspeh slovenske košarke.

Ljubljanski klub je v švicarski Lozani, 15. marca 1994, dosegel enega izmed največjih uspehov v zgodovini slovenske košarke. Z izjemno igro v drugem polčasu ter odličnima Romanom Horvatom in Dušanom Hauptmanom, ki sta skupaj dosegla kar 63 od ljubljanskih 91 točk, je na koncu takratna Smelt Olimpija z 91:81 premagala Taugres.

Glavni junak tekme je bil Horvat, ki je na poti do 36 točk zadel 10 metov za tri točke, od tega šest v drugem polčasu. Uspeh v Lozani je bil zgolj pika na i že sicer izvrstni sezoni, v kateri so Zmaji osvojili vse, kar se je dalo osvojiti.

V Lozani je takrat vladalo izjemno vzdušje, ki so ga znali prirediti slovenski navijači.

»Ne spomnim se, koliko navijačev se je takrat zbralo v dvorani v Lozani. Že takrat jih je bilo ogromno, še več pa jih je bilo v Ljubljani, ko smo se vrnili nazaj v domovino. Že na letališču so nam priredili sprejem, nato še pred Halo Tivoli, in občutek je še danes neverjeten,« je povedal Horvat, in dodal: »Najboljši spomin je prav zagotovo ta, da se te ljudje še vedno spomnijo, ko te srečajo na ulici. Še vedno se spomnijo vsakega dogodka, vsake poteze, preprosto je v Sloveniji takrat vladala evforija, saj so vsi živeli za Olimpijo. Domače tekme smo takrat igrali v Hali Tivoli. Navijači so za vstopnice čakali do takratnega Horse Burgerja.«

Podobe navijačev v olimpijski dvorani v Lozani bodo za vedno ujete v spominu vseh slovenskih košarkarskih navdušencev, ljudje po celotni Sloveniji pa so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja enostavno zaljubili v košarko in ljubljanski klub. Tega se zelo dobro spominja tudi arhitekt največjih uspehov Olimpije in eden izmed najboljših evropskih trenerjev vseh časov, Zmago Sagadin.

»V tistih časih smo imeli veliko skupino navijačev, ki je z nami potovala z avtobusi po celotni Evropi. Resnično noro, kako veliko skupino smo imeli, sestavljali pa so jo tako Green Dragonsi, kot tudi nekateri poslovneži. Ljubljana je dobila vrhunski športni kolektiv, in če ga nisi spremljal, si bil kar nekoliko odrinjen ali pa odrezan od družbe. To danes manjka. Na športnem zemljevidu Evrope na žalost ljubljanskega kluba, ki bi dostojno zastopal to mesto, trenutno ni. Upam, da je poden dosežen, in da bo lahko prav s projektom, kot je Cedevita Olimpija, ta zgodba in vse skupaj šlo zgolj in samo navzgor,« pove Sagadin in hkrati omeni, kaj mu je najbolj ostalo v spominu: »Najbolj mi je v spominu ostal sprejem pred Halo Tivoli. Tam je bila prava norišnica. Že na letališču, pa nato v mestu je bilo noro. Takrat sem resnično začutil, da je večina Slovenije spremljala našo zgodbo, odziv pa je bil fantastičen. Zame je bila to obveza, da je potrebno še bolj trdo garati, saj sem videl, da imamo ogromno navijačev, in da so ljudje sprejeli košarko za svojo. Razveseljevat tedensko ljudi je zelo velika obveza.«

Na finalni tekmi sta bila najbolj razigrana Horvat in Hauptman, ki sta takrat tudi skrbela za to, da so Zmaji enostavno rušili vse pred seboj.

»Kar nekaj tekem smo odigrali, čeprav ne na tej ravni. Trema je bila neverjetna. Na začetku tekme sem zadel nekaj metov, nato sem jih nekaj zgrešil, in ko sem videl, da Zmago pripravlja menjavo, in da bo namesto mene v igro vstopil Razić, sem na hitro zadel še dva meta za tri točke. Dan je bil izvrsten. Občutek imaš, da je bil obroč velikanski, saj enostavno nisem mogel zgrešiti,« se finala v Lozani spominja Horvat, in doda: »Najpomembnejše je, da je ekipa na tisti tekmi delovala tako, kot mora. Rezultat je nato prišel sam od sebe. Osvojili smo evropski pokal.«

Največji uspeh ljubljanskega kluba je Cedevita Olimpija počastila 1. decembra 2019, ko je v Areni Stožice gostovala Crvena zvezda mts, prapor s šampionskim naslovom iz leta 1994 pa bo za vedno visel pod stropom stoženske lepotice.

Navijaška oprema

Plišasti Zmajček Oli

V trgovino

Replika uradnega dresa - Kendrick Perry

V trgovino

Replika uradnega dresa - Jaka Blažič

V trgovino

Replika uradnega dresa - Rion Brown

V trgovino

Obrazna maska KK Cedevita Olimpija

V trgovino
AdidasUradni opremljevalec
KK Cedevita Olimpija
Free deliveryBrezplačna dostava
pri nakupu nad 80 EUR

Sponzorji

Mali sponzorji, dobavitelji in partnerji