Novica
22.04.2026

80 let neskončnih spominov, 11. del: Prve slovenske lovorike in evropske sanje: Od Lozane do Rima

Ko je Smelt Olimpija vstopila v prvo tekmovalno sezono slovenske prvoligaške košarke, je bilo jasno, da v Ljubljani nastaja velikan, ki bo v prihodnjih sezonah krojil vrh slovenske in evropske košarke. Že pred prvim sodniškim metom so bili Ljubljančani nesporni favoriti za dvojno krono – naslov državnega in pokalnega prvaka – in svojo vlogo so … Continued

Ko je Smelt Olimpija vstopila v prvo tekmovalno sezono slovenske prvoligaške košarke, je bilo jasno, da v Ljubljani nastaja velikan, ki bo v prihodnjih sezonah krojil vrh slovenske in evropske košarke. Že pred prvim sodniškim metom so bili Ljubljančani nesporni favoriti za dvojno krono – naslov državnega in pokalnega prvaka – in svojo vlogo so na parketu več kot upravičili. Hkrati so dokazovali, da lahko pogumno tekmujejo tudi na evropskem odru Fibinega Evropskega pokala, po slavju v zlati Lozani leta 1994 pa se prebili tudi v elitno Evroligo.

V premierni sezoni slovenske 1. SKL je nastopalo 16 ekip, razdeljenih v dve skupini. Smelt Olimpija je v tako imenovani zeleni skupini skupaj z ekipami Optimizem Postojna, Helios Domžale, Triglav Kranj, Donat Mg Rogaška Slatina, Micom Markus Koper, Tinex Medvode in Unicom Ljubljana dominirala od prve do zadnje tekme. Prvi del prvenstva so Zmaji zaključili popolno – s 14 zmagami na 14 tekmah – ter si kot prva nosilka samozavestno tlakovali pot v končnico. V polfinalu so po hitrem postopku izločili Triglav Kranj, nato pa je sledil veliki finale proti borbeni Postojni.

V premiernem finalu državnega prvenstva samostojne Slovenije sta se tako pomerila veliki favorit iz Ljubljane in nepopustljiva postojnska zasedba. Čeprav so Zmaji veljali za izrazito boljšo ekipo, so morali svojo premoč potrditi na igrišču – in to tudi storili. Največ težav jim je povzročila druga tekma, v kateri so slavili z 97:90, na preostalih dveh pa je razlika v kakovosti, širini kadra in izkušnjah prišla povsem do izraza. Tivoli je na prvi tekmi navduševal ob 24 točkah Slavka Kotnika, odličen je bil tudi Dušan Hauptman s 16 točkami. V Postojni je sledila predstava Hauptmana (25), Petra Vilfana (22) in Romana Horvata (15), dokončno pa je serijo zapečatila tretja tekma v Hali Tivoli, kjer je Smelt Olimpija slavila kar s 107:72 – Hauptman je dosegel 25 točk, Kotnik 18, Primož Bačar 15, Marijan Kraljević 14 in Horvat 12. Ljubljanski klub je tako postal prvi državni prvak samostojne Slovenije.

A zgodba prve sezone se ni končala doma. V sezoni 1991/92 je Smelt Olimpija močan pečat pustila tudi v Fibinem Evropskem pokalu. Po izločeni Rigi in švicarskemu Veveyju so Ljubljančani v četrtfinalni skupini B stali ob boku velikanom, kot so Real Madrid, Pau Orthez, Panionios, Benfica in Hapoel Galil Elyon. Na desetih tekmah so zabeležili kar sedem zmag in si priborili polfinale proti grškemu PAOK-u, ki je v svoji skupini skorajda neustavljivo zmagoval.

Tivoli je 20. februarja 1992 doživel enega svojih nepozabnih evropskih večerov – na krilih Petra Vilfana in Dušana Hauptmana, ki sta skupaj prispevala 20 točk, je Smelt Olimpija zmagala z 81:68. Toda v Solunu je PAOK pokazal moč. Na drugi tekmi je slavil z 79:61, kljub izjemni predstavi Slavka Kotnika (21 točk, 9 skokov), odločilna tretja tekma pa je 27. februarja 1992 prav tako pripadla Grkom (104:86). Darko Mirt in Dušan Hauptman sta dosegla po 26 točk, Vilfan 12, Kotnik pa 11 ob devetih skokih, a sanje o finalu so se takrat ustavile.

Kljub evropskemu razočaranju pa je bilo jasno, da se v Ljubljani rojeva velika zgodba. Smelt Olimpija je sezono sklenila z dvojno domačo krono – poleg državnega naslova so Zmaji osvojili tudi prvi pokal samostojne Slovenije, potem ko so v finalu s kar 108:50 nadigrali Tinex Medvode.

Uspehi na domačem parketu so se nadaljevali tudi v naslednjih sezonah. Ob novih naslovih državnih in pokalnih prvakov v sezonah 1991/92 in 1992/93 je bilo jasno, da se apetiti kluba pod vodstvom Zmaga Sagadina selijo predvsem proti Evropi. Cilj je bil jasen – evropski vrh in preboj med elito.

Evropska pot v sezoni 1992/93 sicer ni bila tako bleščeča kot leto prej. Smelt Olimpija se je tekmovanju pridružila v tretji rundi, kjer je po zmagi (107:86) in porazu (95:102) izločila švicarski Pully, nato pa v četrtfinalni skupini obstala. Na desetih tekmah je zabeležila pet zmag in pet porazov, v polfinale pa sta napredovala Efes Pilsen in Zaragoza. Kljub temu so Ljubljančani na domačih tleh ostali gospodarji – pokalni naslov so osvojili po dramatični zmagi proti Optimizmu Postojni (78:77), v finalu državnega prvenstva pa so s 3:1 premagali Slovenico Koper.

Poletje, ki je sledilo, je bilo zato prelomno. Motivirani, povezani in lačni novega koraka so Ljubljančani strnili vrste. V Tivoliju je raslo prepričanje, da domača dominacija ni več dovolj – čas je bil za veliki evropski preboj. Zmaji so bili pripravljeni poleteti višje kot kadarkoli prej.

Prav sezona 1993/94 se je z zlatimi črkami zapisala v zgodovino slovenske košarke in Cedevite Olimpije oz. takratne Smelt Olimpije. Ob obveznih lovorikah na domačih tleh so Zmaji namreč v Lozani osvojili naslov Evropskega pokalnega prvaka po tem, ko so na finalni tekmi z 91:81 premagali Taugres. O tem smo več pisali 15. marca, ko je minilo 32 let od Zlate Lozane, prispevek o zgodovinski zmagi, po kateri je Smelt Olimpija osvojila Lozano in Evropo, pa lahko najdete na TEJ POVEZAVI.

Uspeh v Lozani je bil začetek obdobja, ko je Ljubljana dihala za košarko – Smelt Olimpiji se je uspelo prebiti v elitno Evroligo, čas pa je bil za nove izzive, ki so jih s seboj prinesli nastopi med najboljšimi v Evropi. Največji vrhunec je prišel v sezoni 1996/97, ko so se Zmaji prebili na finalni turnir, ki je takrat potekal v Rimu.

Ekipa Smelt Olimpije je v četrtek, 24. aprila 1997, v italijanski prestolnici zapisala pomemben mejnik v klubski zgodovini. Na tekmi za bron v Fibini Evroligi so na finalnem turnirju v Večnem mestu s 86:79 premagali Asvel.

Ljubljančani so v dvoboj za tretje mesto vstopili odločno in z velikim zanosom, še dodatno motivirani po porazu v polfinalu proti Olympiakosu (65:74). Marko Milić je v prvem polčasu z močnim zabijanjem razbil tablo, zaradi česar je bila tekma prekinjena za 15 minut. Na polčas so varovanci trenerja Zmaga Sagadina odšli z vodstvom 54:35, na koncu pa so slavili z rezultatom 86:79.

Najboljši strelec zmajev je bil Milić s 17 točkami, Ivica Jurković je prispeval 14 točk, Dušan Hauptman 12, Marijan Kraljević 11, Arriel McDonald pa 10 točk.

FIBA EVROLIGA, TEKMA ZA TRETJE MESTO

Palaeur (Rim, Italija), četrtek, 24. april 1997:
SMELT OLIMPIJA – ASVEL BASKET 86:79 (54:35)
Smelt Olimpija: McDonald 10, Henrie 5, Milić 17, Jurković 14, Kraljević 11, Horvat 5, Stepania 2, Daneu 1, Hauptman 12, Tušek 9.


Posebna zahvala za pomoč pri zbiranju podatkov o zgodovini slovenske košarke in našega kluba gre gospodu Vladimirju Nikoliču in Muzeju športa.


Foto: Arhiv KK Cedevita Olimpija.

Sponzorji

Mali sponzorji, dobavitelji in partnerji