80 let neskončnih spominov, 12. del: Odskočna deska za talente in turbulenten začetek novega tisočletja

Ob koncu prejšnjega in na začetku novega tisočletja je bila takratna Smelt Olimpija, kasneje Union Olimpija, ena ključnih razvojnih postaj za mlade in nadarjene košarkarje. V Hali Tivoli so številni igralci naredili odločilen korak naprej v svojih karierah, nato pa pot nadaljevali v okoljih, ki so še bolj ustrezala njihovim ambicijam.

Uspešno delo ljubljanskega kluba ni ostalo neopaženo. Vse več zanimanja tujih klubov za slovenske košarkarje je proti koncu devetdesetih let spremljal tudi prihod nadarjenih tujcev, ki so se kalili v sistemu trenerja Zmaga Sagadina. Olimpija je tako postala prava valilnica talentov za najmočnejše evropske klube in ligo NBA. Pomemben mejnik je bil dosežen leta 1997, ko je Marko Milić kot prvi košarkar Olimpije in hkrati prvi Slovenec v zgodovini bil izbran na naboru lige NBA. Njegovi poti so sledili še Radoslav Nesterović, Primož Brezec, Boštjan Nachbar, Beno Udrih, Jiří Welsch, Šarunas Jasikevičius in drugi – nekateri neposredno iz Ljubljane, drugi po vmesnih postajah v evropskih košarkarskih središčih.

Odhodi mladih igralcev so zahtevali prilagoditev strategije. Klub je neprestano obnavljal kader z novimi, prav tako nadarjenimi obrazi, pri čemer je Sagadinova filozofija vse bolj temeljila na razvoju mladih – domačih in tujih. Čeprav so se prvi tujci v Tivoliju pojavili že po osamosvojitvi (med njimi Radisav Ćurčić kot eden prvih s statusom tujca), je v naslednjih letih njihov vpliv postopoma naraščal.

Ob koncu zlate generacije devetdesetih let – zaradi upokojitev in odhodov v finančno močnejša okolja – so se začeli kazati prvi znaki sprememb. Te so dodatno pospešile tudi velike sistemske spremembe v evropski košarki. Leta 2000 je ob razkolu med FIBA in združenjem ULEB nastala Evroliga, ki je hitro postala osrednje klubsko tekmovanje v Evropi. Vodstvo Olimpije – predsednik Jože Mermal, direktor Radovan Lorbek in trener Zmago Sagadin – se je pravočasno priključilo tej zgodbi in klubu zagotovilo dolgoročno mesto v evropski eliti.

V istem obdobju je nastala tudi regionalna liga, takrat znana kot Liga Goodyear (danes Liga ABA), pri čemer so ključno vlogo odigrali prav predstavniki Olimpije – Lorbek, Sagadin in Roman Lisac. Nova liga je pomembno zaznamovala razvoj košarke v širši regiji.

Union Olimpija je v novo tisočletje vstopila z velikimi pričakovanji in jih hitro tudi upravičila. V sezoni 2001/02 je osvojila trojno krono – naslov državnega prvaka, pokalno lovoriko in zgodovinski prvi naslov prvaka Lige ABA. V finalu v Tivoliju je premagala novomeško Krko in se zapisala kot prvi zmagovalec regionalnega tekmovanja. Ekipo je vodil Zmago Sagadin, med ključnimi igralci pa so bili Jure Zdovc (kapetan), Vlado Ilievski, Jasmin Hukić, Jurica Golemac, Beno Udrih in drugi.

Kljub izjemnemu uspehu pa je klub kmalu vstopil v bolj nestabilno obdobje. Stalni odhodi talentiranih igralcev, vse večja konkurenca v regionalni ligi (z vstopom klubov, kot sta Crvena zvezda in Maccabi Tel Aviv) ter pogoste menjave trenerjev in vodstva so začeli vplivati na rezultate. V letih med 2001 in 2019 se je na klopi zamenjalo kar 15 trenerjev, igralski kader pa se je nenehno spreminjal, pogosto z velikim deležem tujih košarkarjev. Kljub vsemu pa so bile evropske noči v Tivoliju nekaj nepozabnega za vse športne navdušence, ne le v Ljubljani, temveč tudi v Sloveniji.

Pomanjkanje kontinuitete pa se je postopoma odrazilo tudi na igrišču in med navijači. Rezultati niso več dosegali ravni iz devetdesetih let, postopoma pa je upadal tudi zanos domačega okolja. Ob tem so klub dodatno obremenjevale finančne težave, ki so se začele pojavljati že v začetku novega tisočletja in močno zaznamovale njegovo delovanje vse do leta 2019, ko je prišlo do združitve z zagrebško Cedevito.

To obdobje tako predstavlja prelomnico – prehod iz izjemno uspešne in stabilne ere v čas velikih sprememb, izzivov in iskanja nove identitete, ki je hkrati postavil temelje za prihodnji razvoj ljubljanskega košarkarskega ponosa.

Posebna zahvala za pomoč pri zbiranju podatkov o zgodovini slovenske košarke in našega kluba gre gospodu Vladimirju Nikoliču in Muzeju športa.

Foto: Arhiv KK Cedevita Olimpija.