Preminil je Borut Bassin

V noči iz torka na sredo se je od nas poslovil nekdanji košarkar AŠK Olimpije ter hkrati eden od najboljših košarkarjev ljubljanskega kluba in slovenske košarke vseh časov. Cedevita Olimpija vsem svojcem in prijateljem izreka iskreno sožalje.

Borut Bassin je bil rojen 6. julija 1944 v Ljubljani. Svojo košarkarsko pot je začel pri dvanajstih letih v dresu AŠK Olimpija. Že pet let kasneje ga je bilo možno spremljati v dresu prve ekipe ljubljanskega kluba, dve leti kasneje pa je prvič oblekel dres jugoslovanske reprezentance. Z reprezentanco nekdanje skupne države je osvojil tri odličja – bron in srebro na evropskih prvenstvih leta 1963 oziroma 1971, leta 1967 pa je z Jugoslavijo posegel še po srebrni medalji na svetovnem prvenstvu v Urugvaju.

Bassin je bil tudi del reprezentance »neuradnega« svetovnega prvenstva leta 1966 v Čilu, kjer so jugoslovanski košarkarji osvojili naslov svetovnega prvaka, seveda, neuradni naslov.

Svoj pečat je »Taubi«, kot je Bassin še danes znan košarkarskim navdušencem vseh generacij širom Jugoslavije, pustil tudi v dresu Olimpije. V sezoni 1966/67 se je AŠK Olimpija v Pokalu evropskih prvakov (današnja Evroliga) uspel prebiti na zaključni turnir četverice v španski Madrid, tam pa je kasneje na polfinalni tesno izgubil proti Real Madridu (86:88). Bassin je bil naravnost izjemen – na obračunu s kraljevim klubom je dosegel 32 točk, in bil najboljši igralec tekme, po koncu turnirja pa so tudi domači priznali, da je bil prav Bassin tudi daleč najboljši igralec na turnirju. Ob polčasu je AŠK Olimpija proti Kraljevemu klubu celo vodil s 43:40. Bassin in Ivo Daneu sta takrat skupaj dosegla kar 56 točk za Ljubljančane, na drugi strani pa je imel Real bolj uravnotežen napad, saj so kar štirje košarkarji dosegli vsaj 10 točk.

Pri svojih 178 centimetrih je bil Bassin pravi čarovnik z žogo in ljubljenec ljubljanskega občinstva. Tako je na noge večkrat dvignil navijače, ki so se zbrali v Tivoliju ali v dvorani na Gospodarskem razstavišču, nekakšen pogoj, da bo Olimpija slavila zmago, pa je bila dobra igra Bassina, ki je veliko število točk dosegal kljub dejstvu, da črta za tri točke v času njegove igralske kariere sploh še ni obstajala.

Za mnoge starejše ljubitelje košarke v Ljubljani je bilo obdobje, ko sta Ivo Daneu in Borut Bassin skupaj kraljevala z žogo po jugoslovanskih igriščih, najlepše obdobje v ljubljanski, morda celo slovenski košarkarski zgodovini. Bassin se je v spomin navijačev vtisnil tudi kot član izjemnega ljubljanskega športnega tria, znanega kot »Triperesna deteljica« oziroma »Trije mušketirji«, ki sta ga sestavljala še dva slovita ljubljanska športnika, hokejski vratar Tone Gale in nogometaš Brane Oblak.

Leta 1971 je Borut Bassin postal oče Luki Bassinu, ki je bil vrsto let košarkar ljubljanskih klubov, kasneje pa je postal tudi košarkarski trener. Priložnost smo ga imeli spremljati na klopi Union Olimpije mladih, leta 2013 pa je postal pomočnik glavnega trenerja v takratni Union Olimpiji in na klopi ljubljanskih Zmajev ostal vse do leta 2018.