Ekipa #ZmajevoSrce

Z začetkom nove zgodbe o ljubljanski košarki, KK Cedevita Olimpija, je zaživela tudi Ekipa #ZmajevoSrce. Slednjo sestavljajo košarkarski zaljubljenci iz vse Slovenije, ki pa so malenkost bolj, kot na košarkarskem igrišču, uspešni na drugih življenjskih področjih in imajo drugačno kariero, ki pa je še vedno prepletena s košarko.

Ekipo #ZmajevoSrce sestavljajo prijatelji KK Cedevita Olimpija, v prihodnje pa bo Ekipa #ZmajevoSrce rastla, saj bi bomo dodajali nove člane, ki so ljubitelji slovenske košarke in veliki navijači ljubljanskih Zmajev.

Rok Terkaj – Trkaj

Rojeni Ljubljančan, ki že vse od rojstva živi v Savskem naselju, Rok Terkaj – Trkaj, je pravi košarkarski zaljubljenec. Košarka ga je spremljala od malih nog, a kasneje je le premagala ljubezen do glasbe, in Trkaj je postal eden od najbolj prepoznanih slovenskih raperjev. Izjemno nadarjeni rimoklepač pa ni zgolj to. Je tudi pisec besedil, novinar, popotnik, po izobrazbi pa diplomirani teolog, ena izmed njegovih glavnih misij pa je spremeniti svet na bolje.

»Moja zaljubljenost v košarko sega še v moje osnovnošolske dni, ko sem sprva s tribun spremljal našo šolsko ekipo, kasneje pa tudi sam začel trenirati košarko. Po koncu osnovne šole sem se zaljubil v glasbo, in za kakšnih šest, sedem let popolnoma prenehal z igranjem, nekega dne pa sem spet poprijel za žogo in spet občutil tisto popolno strast in ljubezen do košarke. Danes sem entuziastični igralec in amater, ki igra košarko približno trikrat, štirikrat tedensko. Igram tudi na slabših turnirjih košarke 3×3, kjer smo z ekipo enkrat osvojili tretje, enkrat pa drugo mesto, vendar sem na te dosežke ponosen, kot da predstavljajo olimpijsko medaljo,« je ob pridružitvi Ekipi #ZmajevoSrce povedal popularni Trkaj. Ob tem je dodal: »Vsi, ki imamo radi košarko, nekako nostalgično opevamo čase Jugoslavije in velikih igralcev, ki so se razvili iz tistega prostora. Če se vrnemo na aktualno temo in KK Cedevita Olimpija – mar ni ravno to korak bližje takšni ureditvi, da dve državi sodelujeta pri čim boljši košarki? Zagotovo bo več konkurence, s tem pa več kvalitete. In drugi pogled, ki ima širši domet. Če lahko uspešno sodelujemo na področju košarke, bo morda to eden od znakov, da lahko sodelujemo tudi boljše pri sosedskih odnosih in vprašanjih, ki se košarke ne tičejo. Vem pa, da je ta prekrasna igra z žogo vedno združevala ljudi. Naj jih tudi tokrat. Upam, da bo takšen projekt lahko od začetka privabil obiskovalce, ki so nedvomno šesti igralec in da bomo lahko nekoč pričarali vzdušje, kot je pri naših južnih sosedih, ker je to resnično magično. Tudi ko ne gre, da se še vedno verjame in zaupa. Spominjam se zlatih časov, ko me je oče peljal v Halo Tivoli in je bilo tam ogromno navijačev, ki so dihali za košarko in navijali neskončno glasno. To je občutek, ki ga rad privoščim mladim, in želim, da ga doživijo.«

Če ga ne vidite na kakšnem kulturnem dogodku, ga lahko praktično vsak toplejši dan srečate na enem izmed ljubljanskih zunanjih košarkarskih igrišč. In še manjša zanimivost: njegov veliki idol je bil Jure Zdovc, eden izmed najuspešnejših slovenskih košarkarjev vseh časov in nekdanji igralec ter glavni trener Cedevite Olimpije.

Jure Košir

Nekdanji vrhunski slovenski alpski smučar Jure Košir je pravi košarkarski zaljubljenec. Ne le, da je veliko prostega časa in na treningih v času smučarske kariere preživel v družbi oranžnega usnja, velja tudi za izjemnega navijača in ljubitelja slovenske košarke in košarke na mednarodni ravni, tudi sam pa večkrat vrže na koš, če mu to čas in aktivnosti le dopuščajo.

»Zelo dobro se spominjam zlatih časov ljubljanskih Zmajev, saj sem bil v ne tako oddaljeni preteklosti reden navijač na vseh domačih tekmah. Moja velika želje je, da se vzdušje, ki je takrat vladalo v dvorani Tivoli in kasneje še v tisti izjemni evroligaški sezoni v Areni Stožice, vrne v Ljubljano. Občutek imam, da se lahko to zgodi z združitvijo KK Petrol Olimpija Ljubljana in KK Cedevita Zagreb v KK Cedevita Olimpija Ljubljana, saj je to enkratna priložnost, da se v Ljubljano vrne vrhunska košarka,« se je svojih navijaških trenutkov spominjal Jure Košir, obenem pa dodal: »Želim si, da se znova začne čutiti košarkarska mrzlica, in da skupaj podpremo Zmaje. Vse navijače zato vabim in pozivam, da košarkarje podpremo že na samem začetku sezone, da igralci lahko dobijo prepotreben veter v krila.«

Koširjevo športno kariero je težko strniti zgolj v nekaj besed, a med njegove največje uspehe prav zagotovo sodi osvojena bronasta medalja na olimpijskih igrah v Lillehammerju, tri zmage v svetovnem pokalu, kar 20-krat pa je Košir stal tudi na stopničkah tekem za svetovni pokal. Leta 2019 je bil sprejet tudi v Hram slovenskih športnih junakov.

Rene Mlekuž

Rene Mlekuž je bil v 90. letih prejšnjega stoletja del izjemno uspešne zgodbe slovenskega alpskega smučanja, v svoji karieri pa je enkrat stal na stopničkah tekme svetovnega pokala in veljal za enega izmed najbolj priljubljenih smučarjev svoje generacije. Vsa leta, ki jih je preživel v smučanju na najvišji ravni, so pustila svoj pečat tudi danes, saj je Rene še vedno aktiven športnik, po zaključeni karieri pa je postal tudi uspešen samostojni podjetnik na področju organizacije športnih dogodkov.

Rene Mlekuž je ob naznanitvi nastanka Ekipe #ZmajevoSrce povedal: »Čeprav moja višina tega ne pokaže, sem v košarko zaljubljen že dolgo. Bila je tudi stalnica v moji smučarski karieri, saj smo jo z ekipo vedno zelo radi igrali in z njo gradili tekmovalni naboj. Prepričan sem, da je projekt KK Cedevita Olimpija pravi korak, da se kvalitetna košarka vrne v Ljubljano in Slovenijo, in da se ljubitelji košarke spet v velikem številu vrnejo v Stožice. Do sedaj je manjkalo slovenskih reprezentantov, ki bi navijače zvabili v dvorano, s tem pa je manjkala tudi tista prava energija, ki iz igralca privabi najboljše. Zdaj je priložnost, da to krivuljo ponovno obrnemo v pravo smer! Komaj čakam, da se sezona začne, s tem pa tudi pozivam vse, ki imajo radi košarko, da se v čim večjem številu vidimo v Stožicah in damo krila našim Zmajem!«

Mlekuž je prav zagotovo prvi organizator igre Ekipe #ZmajevoSrce, ki je v košarko zaljubljen od glave do pet, svojo tekmovalno in pozitivno usmerjeno naravo pa bo iz tribun stoženske lepotice skušal prenesti tudi na Zmaje na parketu.

ATMOSFERCI (Saša Kapetanovič, Jure Gregorčič, Ciril Komotar)

Trio navdušencev nad avtomobilizmom in košarko, ki sami sebe imenujejo bratje po bencinu. Če jih ne najdete za volanom jeklenega konjička, potem jih zagotovo najdete na ali pa ob košarkarskem igrišču – v novi tekmovalni sezoni pa tudi v Stožicah, kot člane Ekipe #ZmajevoSrce. Zagotovo bodo Saša Kapetanovič, Jure Gregorčič in Ciril Komotar oziroma Komotar Minuta, kot je morda najbolje poznan širši javnosti, ki sestavljajo Atmosferce, najhitrejši ambasadorji Cedevite Olimpije, s katero prav vse povezuje zaljubljenost v košarko.

»Od trenutka zavedanja, da je košarka del mene, pa do tega, da sem pred Halo Tivoli ure in ure čakal na vstopnice, ter vse do danes, ko smo priča nekemu novemu košarkarskemu vetru v Ljubljani, je moje srce vedno bilo za Olimpijo. Tudi brez povabila s strani Cedevite Olimpije, da kot Atmosferci poskušamo košarko približati nekomu, ki se bolj zadržuje v naših, avtomobilskih krogih, bi bil tako ali drugače prisoten na tekmah,« pove Kapetanovič, obenem pa izda, kdo ga je pravzaprav ‘prepričal’ k pridružitvi Ekipi #ZmajevoSrce: »Ko me je poklical športni direktor ljubljanskega kluba Sani Bečirović ter povabil k sodelovanju, je bil moj “Hmm…bom razmislil” zgolj trenutek slabe igre. Seveda sem bil v trenutku odločen, da sem zraven.«

»Košarkarski bogovi, grešil sem. Moram reči, da sem v zadnjem času košarko v osrednjeslovenski regiji spremljal veliko manj, kot prej. Kot otrok sem bil zasvojen s košarko zaradi bratov, ki sta košarko tudi trenirala in sta imela pri moji ljubezni do tega športa velik vpliv name. Zaradi moje postave lahko mirno rečem, da bi se lahko veliko bolje znašel v nogometu, a ko si enkrat zasvojen z enim športom oziroma bolje rečeno zaljubljen v košarko, preprosto nimaš izbire. Ko sem bil še zelo mlad in preden sem dobro razumel, kako se razlikujemo in ločujemo glede na državljanstvo v nekdanji skupni državi, sta mi moja brata dala vedeti, da je najboljši igralec na svetu Dražen Petrović. Potem pa je takratna Smelt Olimpija osvojila naslov evropskih pokalnih prvakov, sledili so še številni drugi uspehi, in od takrat naprej sem dihal ljubljansko košarko. Nenazadnje sem bil v dvorani tudi, ko je Marko Milić na Dnevu slovenske košarke preskočil avtomobil,« se svojih prvih trenutkov zaljubljenosti v Zmaje spominja Komotar. Doda: »Veliko zadev se je s slovensko in morda predvsem ljubljansko košarko v zadnjem času zgodilo, ki se morda ne bi smele. Sem in tja je bila narejena tudi kakšna napačna poteza, a pomembno je gledati naprej. Vesel sem, da se v Ljubljano in Slovenijo vrača košarka na tako visoki ravni, in komaj čakam, da bom imel priložnost obiskati eno izmed tekem Cedevite Olimpije ter navijat za Zmaje. Pogrešal sem to, in veselim se nove sezone. Najbolj vesel pa bom, če bom v dvorani Stožice lahko videl polne tribune, in da bomo po dolgem času znova stopili skupaj in navijali tako, kot se zagre.«