Poklon legendam: Ivo Daneu

Najboljši slovenski košarkar vseh časov, Ivo Daneu, se je rodil 6. oktobra 1937 v Mariboru. V štajerski prestolnici je eden od velikanov svetovne košarke tudi napravil svoje prve korake na košarkarskem igrišču, največji pečat pa je v slovenski, jugoslovanski, evropski in svetovni košarki pustil kot košarkar AŠK Olimpija.

Zanimivo, košarka ni bila prva ljubezen Iva Daneua. Vanjo je zajadral po tem, ko je na enem od nogometnih treningov, ki ga je spremljal ob strani, v glavo prejel močan strel z žogo. Malo pred polovico prejšnjega stoletja je tako Daneu prvič v roke prijel košarkarsko žogo in začel pisati zgodovino.

Daneu je imel, preden je prestopil iz Maribora v Ljubljano, številne ponudbe za igranje košarke v tujini. Tako so ga klicali iz beograjskega Partizana ter enega od nemških klubov. Daneu v Nemčijo takrat ni želel oditi, saj je bil skupaj z družino kot otrok leta 1941 izseljen v Srbijo, edina ekipa, ki je prišla v poštev, pa je bila AŠK Olimpija.

Ivo Daneu je bil pri svojih 185 centimetrih izjemno motorično in strelsko sposoben, igral pa je na položaju organizatorja igre in branilca. Že takoj po njegovi selitvi v Ljubljano je z AŠK Olimpija postal državni prvak Jugoslavije, dres ljubljanskega kluba pa je nosil v vseh letih, ko je kolektiv izpod Rožnika sedel na jugoslovanski košarkarski prestol. Zadnji naslov jugoslovanskega državnega prvaka je AŠK Olimpija osvojil leta 1970. Istega leta je jugoslovanska reprezentanca na domačem svetovnem prvenstvu segla po zlatih medaljah, Ivo pa je isto leto odšel tudi v zaslužen košarkarski pokoj.

Ob omembi jugoslovanskega reprezentance ne moremo mimo dejstva, da ima Daneu v svojih vitrinah kar devet kolajn iz različnih mednarodnih tekmovanj. Na evropskih prvenstvih je osvojil štiri, tri srebrne in eno bronasto, na olimpijskih igrah v Mexico Cityju je leta 1968 z Jugoslavijo posegel po srebru, ob zlatu iz svetovnega prvenstva leta 1970 pa je z Jugoslavijo Daneu osvojil še dve srebrni medalji. Leta 1959 je na Mediteranskih igrah v Libanonu z jugoslovansko reprezentanco osvojil svojo prvo medaljo kot član izbrane vrste nekdanje skupne države. Leta 1967 je bil Daneu tudi najkoristnejši igralec svetovnega prvenstva, ki je potekalo v Montevideu.

Kot že zapisano, se je Daneu od aktivnega igranja košarke poslovil leta 1970 po svetovnem prvenstvu. Ljubljana je takrat dihala za košarko, Ivo pa je kot kapetan reprezentance zmagoslavno dvignil pokal za najboljšega na svetu pred domačim občinstvom. Daneu je skoraj celotno prvenstvo zaradi poškodbe mišice na desni nogi spremljal s klopi, a ko je bil čas za to, da jugoslovanska reprezentanca tekmo dobi, je selektor Žeravica vedel, na koga se lahko obrne. Daneu je tako na obračunu z reprezentanco Združenih držav Amerike v igro vstopil v zadnjih minutah in dosegel dva odločilna koša, s katerima je Jugoslaviji zagotovil zlato medaljo.

Leta 2007 je bil Daneu izbran v Fibin Hram slavnih, v zgodovino pa je zapisan tudi kot eden od 50 najboljših igralcev, ki so kadarkoli nastopali v tekmovanjih krovne košarkarske organizacije. Dres s številko 13 še dandanes visi pod stropom stoženske lepotice in služi kot opomin na veličino, ki jo je lahko premogel le Ivo Daneu.