Mangok Mathiang o projektu Zmajev nasmeh

Košarkarja Zmajev, Mangoka Mathianga, je poškodba v pripravljalnem obdobju oddaljila od parketa, ne pa tudi od dogajanja ob njem. V projektu Zmajev nasmeh, v katerega je Cedevita Olimpija vstopila v sodelovanju s programom Veriga dobrih ljudi Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, bo priljubljeni Mangok odigral vlogo ambasadorja.

“Moje življenje je že precej dolgo, če sem iskren,” je z značilnim širokim nasmehom na obrazu pripoved o svojem odraščanju pričel košarkar Cedevite Olimpije, Mangok Mathiang. “Rodil sem se v Sudanu, v mestu Khartoum. Moja celotna družina izhaja iz Južnega Sudana, ki je danes samostojna država. Za tem sem se preselil v Egipt, kjer sem živel leto ali dve, nato pa v Avstralijo, kjer sem odraščal. Pri 16 letih sem se odločil za selitev v Združene države Amerike in od takrat naprej sledil poti svoje košarkarske kariere.”

Razburljiva leta zgodnjega odraščanja so na 208 centimetrov visokem košarkarju pustila močan vtis. “Dobrodelnost zame pomeni vračanje skupnosti. Pred kratkim sem slišal za koncept krivde preživelega. Tisti, ki so odraščali v nevarni soseski ali prihajajo iz nepremožne družine, imajo pogosto občutek krivde,” je pripovedoval 28-letni center Ljubljančanov. “Čutim, da moram pomagati skupnosti in ljudem, ki so ostali v nezavidljivem položaju. Dobrodelnost zame pomeni, poskušati pomagati po svojih najboljših zmožnostih in za sabo povleči še druge,” meni košarkar ljubljanskega moštva, ki je vlogo ambasadorja v projektu Zmajev nasmeh zagrabil z obema rokama.

Ob sodelovanju v humanitarnem programu kluba pa se Mangok predano pripravlja na vrnitev pod obroče: “Rehabilitacija je res počasna, a to je del okrevanja. Poiskati moram vznemirljive trenutke ter ostati pozitiven. Soigralci so odlični, prav tako trenerski štab ter ostali zaposleni v klubu. Pa tudi vi, navijači. Ko me ljudje med obiskom trgovine ogovorijo in mi dajo vedeti, da so veseli, da sem se pridružil moštvu in komaj čakajo, da me vidijo na parketu, me to napolni z upanjem in navdušenjem,” nam je zaupal občasni avstralski reprezentant. “S psihološkega vidika mi to pomeni ogromno. Okrevanje ni tako tekoče kot sem si želel, a poteka dobro. Napredujem in zadovoljen sem s svojim trenutnim stanjem. V procesu rehabilitacije napredujem dan za dnem in veselim se vrnitve.”